»Moj največji vpliv je bil John Coltrane. Kar zadeva saksofon, je bil kot bog, bil je kot gospodar, in to me je privedlo sem, kjer sem. Tip glasbe, ki jo je igral, in naslovi pesmi, vse to je bilo zares pomenljivo in prav to me je privedlo sem. Ko sem enkrat razumel, kaj je A Love Supreme, prav to je bil ta klic.«

»Nikoli nisem razmišljal, ali razumejo, kar počnem ... Čustveni odziv je vse, kar je pomembno – dokler obstaja občutek komunikacije, sploh ni potrebno, da je razumljena.«

»Puristi bi morda trdili, da glasba, uporabljena v filmu, ni absolutna glasba. No, to morda drži, ampak nekatere največje glasbene kompozicije vseh časov so bili primerki narativne glasbe, na primer operi. Film ponuja to možnost – ne pogosto, ampak včasih.«

»Pravijo mi, da mojo glasbo igrajo po vsem svetu. Kaj bi lahko bila večja nagrada kot to?«

»Glasba je starejša od govorice.«

»Glasba lahko človekovo razmišljanje povzdigne na raven poezije.«

»Moja glasba ostaja enaka. Le sredstva (izražanja) so se spremenila.«

»Alice Coltrane sem kot šestnajstletnik spoznal na koncertu festivala Ravinia v okolici Chicaga. Izmenjala sva si naslov in si pisala. Njena umetnost je vplivala na številne glasbenike in poslušalce, mene pa neizbrisno zaznamovala. Navdahnila me je z duhovno in estetsko odprtostjo, ki jo še vedno skrbno negujem. Ta projekt je moja osebna počastitev velike osebnosti, ki je najstniku omogočila, da stopi na pot odkrivanja, čudenja in iskanja lastnega glasu.«

»Trideset let pozneje ta glasba ni več kul, zastarela in iz mode je.«